Poezija

Če si poet po duši in rad bereš ali pišeš poezijo, si na pravi strani. Privošči si trenutek, ko boš doživel moč besede, ki jo znajo strniti v verze naši učenci.

Bliža se 22. april – svetovni dan Zemlje, ki ga na pobudo civilne družbe po vsem svetu praznujemo že več kot 30 let. V ta namen so učenci predmetne in razredne stopnje pisali pesmi in misli o Zemlji, nekaj učencev pa je svoje misli upodobilo v likovnem jeziku.

 

Mati Zemlja ti si ta,

ki nasmeh mi na obraz poda.

Tudi ko sem žalostna,

mi ne snameš ga.

Ko zazrem se v naravo tvojo,

oči se mi zalesketajo.

Takrat zavedam se,

da ti nam daješ vse.

Sara Turk, 9.a

 

Zemljo edino prečudovita narava krasi,

a človek je tisti, ki žal zanjo premalo skrbi.

Zato, če mar nam je naših potomcev,

obvarujmo naravo pred tonami nevarnih smeti.

Sara Turk, 9.a

Ne gre nam dobro, zato se potrudimo spremeniti svet. Rešiti tisto, kar se še rešiti da – za lepši jutri. Nikoli ni prepozno, da rešimo svet pred samim seboj.

Kristina Šparemblek, 9.a

Zemlja je planet,

je tudi moj celi svet.

Zemlji vlada mati Narava,

da ni taka zmešnjava.

Zemlja je super planet,

zato ga rad moraš imet.

Ema Radić, 9.a

Ljudje bi se morali zavedati stopnje onesnaženosti in zato skrbeti, da bi se položaj izboljšal.

Skrbeti bi morali za večjo biodiverziteto tako živali kot rastlin.

Vsak posameznik bi moral ločevati odpadke in biti vzor mlajšim.

Namesto da bi se v šolo in na delovna mesta vozili z motornimi prevoznimi sredstvi, bi sedli na kolo ter tako poskrbeli za naravo, hkrati pa bi naredili tudi nekaj za svoje telo.

Mati narava, gledala si nas in nas še boš, od začetka do konca človeške vladavine. Videla si naše uspehe in padce. Videla si lakoto v Afriki. Pomagaj nam odrešiti se grehov, ki smo ti jih storili. Vemo, da smo te uničili, a veliko ljudi to uničevanje poskuša preprečiti. Saj ti in le ti si naš edini sveti dom, varuh in odrešitelj. Zato stopimo skupaj ter pomagajmo očistiti tebe in sebe. Da ti, mati narava, boš večna in srečna.

Brez kraj politikov bi bila prihodnost lepša za vse, ki živimo na Zemlji.

Brez rasizma bi bilo manj nasilja in ljudje bi se mnogo bolje počutili.

Ljudje bi morali za Zemljo bolj skrbeti, še posebej zaradi sebe in vseh živalskih vrst na svetu. Sledili naj bi geslu »Nazaj k naravi!« ter organizirali več množičnih čiščenj, kot npr. »Očistimo Slovenijo v enem dnevu«. Velik pomen ima tudi kmetijstvo, zato bi morali več vlagati v razvoj kmetij in obrti.

V šoli bi morali imeti več predavanj o ekologiji, ločevanju odpadkov in imeti več ekološko pridelanih izdelkov. V šolo in službo bi moralo vse več ljudi hoditi peš ali s kolesom, tudi z avtobusi.

Za boljšo in lepšo prihodnost potrebujemo bolj enotne vlade, da bi bil denar enakomerno porazdeljen po celem svetu in bi tako zmanjšali lakoto in bolezni, bilo bi manj vojn, s katerimi ne bi bilo potrebno razreševati nakopičenih problemov.

Ne dovolimo, da bo posekano zadnje drevo, da bo zastrupljena zadnja reka brez življenja ostala in bo zemlja jokala, ko poslednji človek taval v temi bo sam.

Zemlja je naš prelep planet, na katerem je lepo živet, a kaj ko smet na smet kvari nam ta svet in upaj, da sam ne postaneš ta smet, ko zveš, da denarja ne moreš žret.

Če človek resnično ljubi naravo, lahko povsod najde lepoto. (Vincent van Gogh)

Znanstvenik sreča Boga in se mu pohvali, da so uspeli ustvarit človeka. Pa mu pravi Bog: “OK, demonstriraj.”Pa začne znanstvenik nabirat okoli zemljo in prah, vodo in ostale elemente in ga Bog na hitro ustavi, ter reče: “Čakaj malo, uporabljaj svoj material”.

Ljudje bi se morali zamisliti o svoji prehrani; saj ni potrebno postati vegetarijanec, ampak samo malo spremeniti jedilnik in na krožniku naj prevladajo vitaminsko mineralna živila (zelenjava, sadje). Tako rešimo tri zablode na en mah:

– na Zemlji je dovolj prostora za vse posevke za našo hrano v še tako hudih letinah, namesto da krmimo živali in dobimo 8 krat slabši izkoristek

– ne gojimo živali na velikih farmah, kjer pogoji niso ravno nam v ponos

– ne zapravljajmo denarja za nove GSO

Postani in bodi »Rethink-er« (Reduce, Reuse in Recycle).  Imej okoljsko zavest in bodi odgovoren do sebe in Zemlje. Naj ti ni vseeno, v kakšnem okolju živiš. Zavedaj se, da šteje vsako dejanje.

Zemlja ni naša last. Je samo nekaj, kar smo dobili od prednikov. Je vir življenja.

Na Zemlji je tako veliko lepih reči, ki čakajo na nas, da jih odkrijemo in zavriskamo v en glas: gremo v naravo, na čist zrak, med rastline in živali, ki čakajo nas, da se prebudimo in se vseh zablod znebimo in končno zares zaživimo z naravo svobodni pod soncem, ki obsije nas, da zažari naš novi rod – ozaveščenih ljudi, ki jim vseeno za okolje in naravo ni, zato vsak od nas poskrbi z odgovornim odnosom do narave, rastlin, živali in ljudi.

21. marec-svetovni dan voda

V 5. a razredu smo s pisanjem pesmi obeležili svetovni dan voda in tako poskrbeli za ozaveščanje o pomenu ohranjanja pitne vode.

PRIJATELJICA VODA

Voda sladka in slana

ponekod zelo iskana,

vsem dobro poznana,

saj je kar čez dve tretjini Zemlje razprostrana.

Daje nam življenje,

mi pa njej smeti,

zato bi morali biti bolj osveščeni vsi,

da je ne bomo popolnoma onesnažili.

Moja prijateljica večkrat joka,

na ves glas hromi in stoka,

ker po njej tolče človeška roka.

Jaz prijateljico rad imam,

zato pazim nanjo vsak dan

in z vodo pazljivo ravnam.

Voda žejo nam gasi,

za rože, gozdove, vrtnine in ostalo hrano poskrbi.

Kadar na morju sonce močno pripeka,

v vodo skočim in se namočim,

če je plima previdneje,

če je oseka.

Moja prijateljica je hvaležna,

ker dobro z njo ravnam,

ime ji je Voda in piše se Narava,

 in resnično je prijateljica prava.

Timon Haroj, 5. a

VELIKAN IN VELIKANKA

Velikan in velikanka

sta se zaljubila

in čez nekaj časa

veliko otrok dobila.

V veliki kotlini so živeli

in se radi imeli.

Nekega dne so se preselili

in prelepo jamo zapustili.

Kljub temu so otroci veseli,

ker so se zelo rad imeli.

Velikan in velikanka sta bila vesela

čeprav nista vsega imela.

Alen Rekić, 5.a

Naloga otrok, da dobro se učijo,

naloga mam, očetov, da dolgo še živijo,

naloga bratov, sester, da s tabo se igrajo,

naloga vseh sorodnikov, da radi te imajo.

Urška Lupša, 7. B

Večer. Klavir. Mala skladba.

Za oknom sije nova zgradba.

Svetilka. Prazen list na mizi …

Skladatelj je v ustvarjalni krizi.

Maksim Lukashevich, 7. b

Toplo je sonce, topla jopica,

vsi dihamo isti zrak.

Tisoč in tisoč zvezd je nad nami,

vse teče in teče in se stiša v tišino.

    Ivana Gajič, 7. B

Vsi gledamo eno sonce.

Eni ga vidijo rumene barve,

drugi rdeče barve,

a saj ni važno, glavno je,

da nas greje.

Lara Zorko, 7. b

Ob slovenskem kulturnem prazniku so se učenci 5. a razreda preizkusili v pisanju poezije. Pesmi so namenjene našemu največjemu slovenskemu pesniku Francetu Prešernu, predstavili pa so jih na šolskem recitalu za učence od 1. do 5. razreda. 

NASVET ZATE, JUNAK

Nekoč je bil en velikan, ki je jokal noč in dan, ker je bil sam.
Potem pa en poseben dan spoznal je ta žalostni velikan, da ni več sam.
Veliko, lepo velikanko ujel je v ljubezensko zanko
in ustanovila sta družinsko znamko.

Rodili so se otroci, mali velikani, rdeči in popacani,
a vsi do solz nasmejani.
Srečen je bil velikan, smejal se je cel dan,
ponoči se sanjam prepustil je zaspan.

Ta velikan nikoli ni bil več sam,
ne zaspan, samo nasmejan.
Pazi tudi ti, da se ti ne zgodi,
da bi bil sam ali zaspan.

Zato hodi spat takrat kot starši in tvoj brat.

Druži se z dobrimi in ne biti tat.

Prepirati in tepsti se zna vsak,

spoštovati in pomagati le Junak.

Junak srce na pravem mestu ima

in možgane uporabljati zna.

Prijazno srce in nasmeh na obraz

sta prijateljski izkaz.

Timon Haroj, 5. a

NERODNI VELIKAN

Nerodni velikan

vedno je sam,

vedno zaspan

in nikoli nasmejan.

Nato pa sreča se zgodi,

saj velikan ženico dobi,

skupaj zaživita

in se poročita.

Tako velikan ni

več  sam,

ni več zaspan

in je vedno nasmejan.

 Sinja Kočica, 5.a

     OSAMLJEN VELIKAN

Živel je velikan,

bil je res močan.

Vsak , ki k njemu je prišel,

je brez noge ali roke odšel.

Osamljen je postal,

zato  je žaloval.

Z jokom poplavil je vasi ,

to pa ljudem dobro ni.

Ženitveni oglas,

so poslali  v vas.

Kjer velikan živi

in veliko se smeji.

Velikana sta se poročila

in kmalu sta otroke dobila.

Rada se imata

In veliko klepetata.

      Tija Pliberšek, 5.a

VELIKAN

Nekoč je živel velikan,

ime mu je bilo Dober dan.

Nikoli ni maral biti sam,

zato ga je mati poslala k nam.

Na vrtu bazen stoji,

v njem kopamo se mi

in uživamo vse dni.

Ko pa velikan skoči vanj,

vse veselje izgine stran.

Pohrustal nam je prašiče tri

in naša mama spet besni,

ker zaloge za zimo več ni

pa se bojimo, da lačni bomo vsi.

Potem pa jokal je vse noči,

ker mamice njegove več ob njem ni.

Zato odpravil se je ”dam”,

nam pa pošlje razglednico vsak dan.

      Maruša Rakun, 5. a

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja